Končana meteorološka zima 2019/20, Konjščica, lečasti oblaki

Jugo zahodni veter v gorah, oranžni alarm v dolinah, ob koncu koledarske zime lahko še kaj ujamem v svoj objektiv, obetal se je oblačen dan, z obledelimi barvami zimskega gozda, ki še skriva poslednje zaplate talečega snega, vzpenjava se proti najini planini Konjščici, presrečna, da sva lahko zopet sama z vetrom, drevesi, med komaj vidnimi stezicami, ki jih dobro pozna divjad, in ki oživijo le enkrat na leto v jesenskem času ob množičnem rojenju in lomastenju gobarjev. Napovedovali so sunke do 70 km, ni ravno tako, vseeno presneto brije s svojimi tremi stopnjami, grize v nos, brez vonja po morju samo bučanje v vrhovih smrek, čisto prijazen vetrič. Na Borštu, s prelepim razgledom na Julijce in Karavanke jih zagledam… kot vesoljska plovila lebdijo formacije letečih krožnikov nad grebeni gora, lečasti oblaki (stratokumulus lenticularis), hvala jugozahodniku, ki je z ogretim zrakom odveternih dolin pričaral neverjetne oblike dvigajočih se kumulusov.